TUJERODNE VRSTE V JADRANSKEM MORJU
Pojavjanje tujerodnih vrst predstavlja resen ekološki
problem. Število teh vrst se v zadnjih desetletjih povečuje. Načeloma
tujerodne vrste nimajo velikega vpliva na sestavo avtohtonih (domorodnih)
združb, vendar nekatere postanejo invazivne in lahko močno vplivajo
na pestrost domorodne flore. V Jadranskem morju, so v zadnjih
30 letih, potrdili pojavljanje vsaj 10 tujerodnih makrobentoških
alg.
Med makrobentoškimi algami, ki se pojavljajo v
Jadranskem morju, so najbolj znane zeleni algi Caulerpa taxifolia
(Vahl) C. Agardh in Caulerpa racemosa (Forsskal) J. Agardh
ter rdeča alga Womersleyella setacea.
Caulerpa taxifolia
Foto: Marjan Richter
Živi na različnih podlagah (pesek, mulj in skale)
na globini od 1 do 40 m, kjer sestavlja goste podvodne »travnike«.
Raste tudi na korenikah morskih cvetnic.
Foto: Marjan Richter
Telo alge, steljka, je zelene barve, sestavljeno
iz rahlo odebeljenega glavnega poganjka, iz katerega se razraščajo
navzdol koreninam podobne tvorbe, rizoidi, s katerimi lahko črpa
snovi s podlage. Navzgor pa rastejo peresasto razrasli poganjki
visoki do 10 cm. Razmnožuje se vegetativno (nespolno) z lomljenjem.
Spolnega načina razmnoževanja v Jadranskem morju še niso zasledili.
Alga proizvaja strupene snovi, ki prizadenejo tudi večje rastlinojedce
v Jadranu: morske ježke in ribe salpe. Temperaturna toleranca:
smrtna najnižja temperatura je v Sredozemlju 7 °C, drugod pa 14
°C; optimum rasti doseže pri temperaturi med 18 in 24 °C; smrtna
najvišja temperatura je 32 °C.
Zaradi masivnega pojavljanja te invazivne vrste
je ogroženost zavarovane morske cvetnice Posidonia oceanica
(vrsta morske trave, ki ima pri nas najsevernejše rastišče v Sredozemlju),
zelo velika. V enem letu lahko uniči do 45 % njenih poganjkov.
Caulerpa racemosa
Foto: Marjan Richter
Alga je svetlo zelene barve. Steljko alge sestavlja
plazeči del "kavloid", ki se na podlago pritrdi z nežnimi
izrastki "rizoidi". Iz plazečega dela rastejo navzgor
do 10 centimetrov grozdu podobne tvorbe "filoidi". Živi
na vseh vrstah podlag, kjer sestavlja goste prevleke. V Sredozemsko
in Jadransko morje je prišla iz Rdečega morja preko Sueškega prekopa.
Označujemo jo kot tujerodno vrsto, ker je prišla iz drugih morij.
Tako kot njena sorodnica Caulerpa taxifolia,
v realtivno kratkem času prekrije velike površine morskega dna
do 60 m globine.
V Jadranskem morju so jo prvič zasledili pri Paklenih otokih pri
Hvaru, septembra leta 2000.
Womerselyella setacea
Foto: Vesna Mačić, Institut za biologiju mora,
Kotor, Črna Gora
Alga je rjavo-rdeče do rdeče barve. Telo sestavlja
razrasli sistem plazečih, tankih poganjkov iz katerih rastejo
malo razrasli navpični poganjki.
Foto: Vesna Mačić, Institut za biologiju mora,
Kotor, Črna Gora
Poganjke sestavljajo osrednja celica okoli katere
se nahajajo štiri tako imenovane “pericentralne” celice. Plazeči
poganjki so na podlago pritrjeni z večceličnimi rizoidi. V Jadranskem
morju se alga razmnožuje vegetativno (nespolno). Hitro se razširja
in masovno pojavlja v gostih prevlekah do 5 cm debeline, ki pokrivajo
podlago od 12 do 40 m globine. Taka prevleka bistveno ovira razvoj
drugih, večjih alg in morskih cvetnic. Otežuje pritrditev in razvoj
mladih steljk. Posledica je zmanjšanje vrstne pestrosti.
Vabimo vas k sodelovanju pri odkrivanju
novih nahajališč teh alg v Jadranskem morju.
V primeru, da opazite katerokoli vrsto kavlerp (Caulerpa taxifolia,
Caulerpa racemosa) ali rdeče alge Womersleyella setacea,
nam javite na elektronski naslov: biocen[at]gmail.com.
Obvezno napišite kje (čim bolj točno nahajališče),
na kateri globini (v metrih) in kdaj (datum) ste to algo opazili
ter (če želite) vaše podatke (telefon, mobitel), tako da lahko
po potrebi z vami stopimo v stik.
Lahko tudi vzamete delček alge, ga zavijete v
nekaj listov mokrega časopisnega papirja in ga pošljite na naslov:
Zavod Biocen
Kidričevo nabrežje 4
6330 Piran
Besedilo Mag. Claudio Battelli
